“Pomagaj, da naredim sam!” Kako zgovorna je ta protislovna prošnja! Odrasli mora otroku pomagati, a pomagati na način, da bo otrok lahko sam delal svoje stvari in opravljal resnično delo. (Maria Montessori). S tem ko otroka učimo samostojnosti, mu omogočamo, da bo sposoben poskrbeti zase in da bo pripravljen na izzive v odrasli dobi ter da bo že v zgodnjem otroštvu oblikoval zdravo samozavest – ki je tudi v odraslosti močnejša, če otrok zaupa vase in v svoje sposobnosti že od majhnega.
Kako vzgajati za samostojnost ter kako in na kakšen način podpreti otroka?
Sledite otroku in njegovim interesom ter mu omogočite, da izbira (s čim se bo igral, kaj bo oblekel, kaj od ponujenega bo jedel …). Pomembno je tudi, da izzive rešuje sam, da ima odgovornosti, ki jih zmore, da vi kot starši iz napak ne delate drame, da pustite otroka, da se igra sam, da sodeluje pri hišnih opravilih ... Otroka pri opravilih podprite, ga pohvalite, okolje pa prilagodite njegovi starosti. Predvsem pa naj svobodno izbira, s čim se bo igral. Dobro je, da so njegove igrače na dostopnem mestu, na nizkih poličkah/omaricah, da jih lahko sam vzame in tudi pospravi.
Absolutno pomočnik številka ena in obvezna oprema vsakega doma je pručka, ki otroku omogoča, da dostopa do stvari oz. področij, ki jih sicer ne doseže (v kopalnici si lahko s pomočjo pručke samostojno umije roke, v kuhinji lahko pomaga pri pripravi hrane ipd.).
Za konec pa nam je mag. Mojca Košič, pedagoginja montessori in predavateljica na Gaja akademiji, zaupala še tri zlate ključe za vzgajanje samostojnosti:
-
Ne delajte namesto otroka, kar zna že sam.
-
Vzemite si dovolj časa, da se izognete nadležnemu priganjanju, in se oborožite s potrpežljivostjo.
-
Ne pričakujte, da bo delo opravljeno popolno. Pohvalite otroka za trud, četudi rezultat ni popoln.
Komentarji